Ta glasba - to smo mi, Ti, naše in tvoje življenje.

Radost, ki jo prinesemo s svojimi instrumenti, s svojo čistosrčno energijo, ki jo prelijemo nate, ko zaplešemo na odru, na cesti, v cerkvi. Mi ne delimo življenja na dobro in slabo, ampak na glasno in tiho. Življenje zajemamo s polnimi žlicami, jadramo po njem s polnimi jadri. Mi ne znamo zaigrati četrt pesmi, raje dva refrena, ne znamo hoditi po prstih, mi teptamo Zemljo s polnimi stopali.

In glej čudež, ti Jezus, ob naši glasbi ožive tudi tisti, ki že dolgo niso ugriznili sendviča s pršutom in srknili kapljice terana.

Ker glasba je Bog v naših srcih, kadar igra na prave strune, kadar se nas dotakne z zubljem ognja poezije.

In Kontrabant je velel: »Bodi glasba, da te bodo ljudje peli, bodi pesem, da bodo s tabo vzdihovali zaljubljeni, bodi ritem, da bodo po tebi vsi plesali, bodi harmonija, da bodo v njej ljudje živeli.«
In Bog je velel: »Bodi Kontrabant!«
In Kontrabant je Boga prijel za besedo.